Kaj je kromiranje?
Kromiranje se nanaša na skupni postopek površinske obdelave, pri katerem se krom odlaga kot premaz na druge kovine. Obstajata predvsem dve vrsti vročega cinkanja in hladnega cinkanja. Hladno cinkanje se imenuje tudi električno cinkanje. Glavni namen je povečati odpornost proti koroziji in dekorativni učinek materiala.
Načelo postopka
Načelo procesa kromiranja temelji na elektrokemični reakciji. V procesu kromiranja se kot katoda uporablja kopel, ki vsebuje kovinsko kromirano anodo in raztopino za prevleko, elektrolitska reakcija pa se bo zgodila po vklopu napajanja.
Ta postopek lahko razdelimo na tri glavne korake: anodno raztapljanje, odlaganje kovin in oblikovanje sedimentov. Anodno raztapljanje se nanaša na postopno raztapljanje kovinske kromove anode v kation pod vplivom električnega toka.
Nanašanje kovin se nanaša na prenos kationov skozi elektrolit na površino katode, ki se reducira v kovinski krom, s čimer se kovina odlaga na površino dela, ki ga je treba prevleči. Nastajanje usedlin se nanaša na postopno nastajanje enakomerne in svetle kromove plasti po odlaganju kovinskega kroma na površino delov, ki jih je treba prevleči.
Koraki postopka
- Čiščenje: Pred kromiranjem je treba prevlečeni predmet temeljito očistiti, da se odstranijo nečistoče in olje na površini. Pogosto uporabljene metode čiščenja vključujejo dekapiranje, alkalno pranje in elektrolitsko pranje, da se zagotovi čistoča površine prevlečenega predmeta.
- Dekapiranje: Pred kromiranjem je potrebno dekapiranje. Dekapiranje lahko odstrani oksidni film in rjo na površini prevlečenega materiala, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje postopka kroma. Na splošno se uporablja razredčena dušikova kislina ali metoda namakanja razredčene kisline za dekapiranje.
- Galvanizacija: Galvanizacija je osrednji korak postopka kromiranja. Kot katoda se uporablja prevlečeni predmet, raztopina kromata se uporablja kot anoda, kromov ion se reducira v krom na površini prevlečenega predmeta z delovanjem zunanjega toka, površina pa je pritrjena tako, da tvori kromovo plast. Ta korak zahteva nadzor velikosti napetosti in toka ter temperature in koncentracije kopeli, da se zagotovi enakomeren, gost krom.
- Čiščenje: Po kromiranju je treba premaz očistiti, da se odstranijo ostanki kemikalij. Na splošno se za čiščenje uporabljata dve metodi pranja in dekapiranja, da se zagotovi kakovost premaza.
- Poliranje: Po čiščenju lahko premaz tudi poliramo, da še izboljšamo njegov videz in sijaj. Poliranje lahko naredi premaz bolj gladek in zmanjša površinske napake in nehomogenost.
- Pregled: Končno je treba izdelek preizkusiti po kromiranju, da se zagotovi, da njegova kakovost izpolnjuje zahteve. Običajne metode pregleda vključujejo pregled videza, merjenje debeline in preskus odpornosti proti koroziji.
Prednosti procesa
- Izboljšanje kakovosti videza izdelka: postopek kromiranja lahko na površini izdelka tvori enakomerno in svetlo kromirano plast, zaradi česar je videz izdelka lepši. Visoka odbojnost kromirane plasti lahko poveča tudi svetlost izdelka in poveča njegovo vrednost.
- Izboljšanje odpornosti izdelka proti koroziji: kromova plast ima dobro odpornost proti koroziji, ki lahko učinkovito zaščiti kovinsko površino delov, ki jih je treba prevleči, pred oksidacijo, korozijo in drugimi poškodbami. Zaradi tega se postopek kromiranja pogosto uporablja v avtomobilih, motornih kolesih in drugih izdelkih, da podaljša njihovo življenjsko dobo.
- Povečanje trdote in odpornosti proti obrabi izdelka: kovinski krom je material z visoko trdoto, na površini delov, ki jih je treba prevleči, pa se lahko s postopkom kromiranja oblikuje plast kroma z visoko trdoto in dobro odpornostjo, da se izboljša življenjska doba izdelka.
